V naši skupini smo posušili koruzo in jo ličkali. To so otroci počeli zelo radi, v delo so se čisto zatopili in pri njem dolgo vztrajali. S koruznimi zrni so se radi igrali tudi potem, ko so jih presipali v pladnjih. Nismo pa se samo igrali, spoznali smo veliko novega. Vse to imamo sedaj zbrano na plakatu v igralnici, ob katerem se otroci velikokrat ustavijo in pripovedujejo, kaj smo delali ali pokažejo fotografije.
Zrna smo uporabili za izdelavo instrumenta – marake in se spremljali ob pesmi Dežek pada. Koruzna zrna smo tudi popekli in na veliko presenečenje otrok so nastale kokice. To smo podoživeli tudi v telovadnici, ko smo se igrali, da smo mi zrnca, ki čakajo na ponvi, ko je bila zelo vroča, smo poskočili ven iz ponve. Zrna smo zmleli v mlinčku in dobili moko. Mlinček je bil otrokom tako všeč, da smo se naučili še pesem o njem. Iz moke smo izdelali slano testo, katerega so otroci radi oblikovali, na koncu smo iz njega izdelali novoletne okraske.
Pozorni smo bili tudi na jedi v naši prehrani, ki so izdelane iz koruze: polento, koruzne žgance, koruzni kruh. Ob tem nismo mogli mimo deklamacije Kuhala je babica. Kuhali smo tudi mi, v kotičku Kuhinja. Saj smo morali, nimamo namreč čarobnega lončka. Tistega ima samo deklica v češki pravljici Lonček, kuhaj, ki smo jo ob tem spoznali. Kot vidite, smo bili zelo pridni, to je potrdil tudi Miklavž, ki nas je v začetku decembra obiskal.
