Ob branju zgodbe Kdo je napravil Vidku srajčico smo se pogovarjali o pajkih. Videli smo, da je Videk pajke vedno previdno odnesel iz hiše in zraven rekel, da uboga živalca tudi rada živi.
Kaj pa mi, ali si upam prijeti pajka? Večina otrok ne, saj pravijo, da se jih bojijo in jih ne marajo. Zato sem v igralnico prinesla pajka v terariju. Lahko smo ga opazovali in spoznavali. Nismo pa vedeli, kako se temu pajku reče in na pomoč nam je priskočila knjižničarka Katarina Primožič. Obiskala nas je, nam predstavila svoj poklic in pokazala knjižnico v šoli. Prinesla nam je strokovne knjige, v katerih smo našli veliko informacij o pajkih. V eni od njih smo našli tudi našega pajka in ugotovili, da je to tresač. Sedaj smo o pajkih vedeli že veliko, zato smo jih risali in izdelovali iz lesenih kock. Spoznali smo gibalno igro Pajek in muhe in se tudi sami preizkusili v plezanju po steni. Naučili smo se pesmico Pajek in izštevanko Pif paf Puf, s katerima smo nastopili na Decembrski prireditvi, ki so jo pripravili učenci in učiteljice Podružnične šole Dražgoše. Občudovali smo pajke in se čudili, kakšne mreže znajo plesti. Tudi smo jih želeli splesti, pri tem so nam pomagale upokojenke iz skupine Štrence. Z njihovo pomočjo smo iz bombažnih trakov spletli blazine za sedenje. S seboj so prinesle tudi pajke, ki so jih izdelale za nas. Tudi njim smo spletli mreže.
Zakaj se nekateri ljudje bojijo pajkov se sprašuje tudi pajek v slikanici Pajkec Ogabek. Na koncu ugotovi, da zato, ker jih ne poznajo. Mi smo jih sedaj spoznali in se jih ne bojimo več. Pustili smo celo, da so nam lezli po hrbtu in nas ujeli v svojo mrežo – v naši zgodbi ob masaži.
