V sredo, 27. septembra 2023, smo se skupaj z otroki odpravili v Kekčevo deželo. Zgodaj zjutraj smo se zbrali pred vrtcem, polni pričakovanja, saj smo se odpravili raziskovati skrivnostni svet Kekca, Mojce, Bedanca, Brinceljna in tete Pehte. Otroci so bili razdeljeni v dve skupini: prva skupina je krenila na pot z avtobusom, medtem ko je druga skupina odšla z dvema kombijema. Na obrazih otrok je bilo mogoče opaziti nalezljivo navdušenje.
Po prihodu v slikovito Kranjsko goro nas je prijazno pozdravila vodička, ki je postala naša spremljevalka skozi Kekčevo deželo. Prva postaja na našem popotovanju je bila Bedančeva hiša, kjer smo spoznali, da je Bedanec še vedno prisoten. V njegovi hiši je bila ujeta tudi Mojca, vendar se je eden izmed naših pogumnih otrok odločil ukrepati. Zelo spretno in potiho je vzel ključ iz Bedančevih rok in tako rešil Mojco iz kletke. Skupaj smo se odpravili skozi skrivno luknjo, ki nas je popeljala iz Bedančeve hiše.
Mojca nas je nato vodila skozi čarobni svet Kekčeve dežele do Brinceljeve hiške. Med potjo nas je navdušila z razkazovanjem pasti in skrivnih poti. Ob prihodu k Brinceljnu smo bili priča srečanju z Bedancem. Hitro smo skrili Mojco za drevo in prijazno pozdravili Bedanca. Otroci so imeli ogromno vprašanj za Bedanca, med drugim so ga spraševali o njegovi starosti, zakaj se ne umiva in ali je zaljubljen v teto Pehto. Bedanec nas je na koncu vprašal, ali mu bomo pomagali pripeljati Mojco nazaj, vendar smo se odločili, da tega ne želimo. Ko nas je Bedanec poskušal ujeti, smo ga hitro pregnali z oponašanjem sove.
Pot smo nadaljevali do Brinceljeve hiše, kjer nas je pričakala nova pustolovščina – spust po toboganu. Vsak korak v Kekčevi deželi je bil poln čudovitih presenečenj. Nadaljevali smo do Kekčeve hiše, kamor smo prispeli skozi skrivni predor. Tam nas je pričakal sam Kekec, ki sta otrokom skupaj z Mojco pokazala skrivnost, ki jo otroci niso smeli izdati.
Naša pustolovščina se je zaključila pri teti Pehti, ki nam je prijazno razkazala svoj laboratorij in svojo hišo. Poleg tega nam je pripravila okusno malico, ki je vključevala domače pecivo in čaj. Skupaj smo zapeli pesem in se z nasmehi na obrazih poslovili od tete Pehte. Otroci so bili nad Kekčevo deželo čisto navdušeni.
KEKČEVA PESEM
Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
v drugi roki zlati smeh.
